Kvinoja, sem prihodnosti
Kvinoja (Quinoa) je beseda, za katero ste mogoče pravkar prvič slišali, saj je kvinoja kot hrana pri nas še zelo slabo poznana. No, vsekakor si jo velja dobro zapomniti. Je starodavna rastlina, ki jo v Andih poznajo že več kot 5000 let.
Inki so imeli kvinojo zaradi vsestranskosti in izrednega bogastva hranljivih snovi za sveto rastlino in so dosledno uporabljali vse njene dele – zrnje so mleli v moko, liste so uporabljali kot zelenjavo, stebla pa so jim služila za kurjavo. Imenovali so jo »chisaya mama«, kar pomeni mati vseh semen in vsako leto ob solsticiju je inkovski poglavar z zlato žlico posejal prva semena. Žal pa so španski kolonisti ob osvajanju in pokristjanjevanju Južne Amerike ravno zaradi izrednega pomena in posebnega statusa, ki ga je imela za tedanja ljudstva, kvinojo popolnoma prepovedali in povzročili, da je še dolgo zatem ostala pozabljena in nepoznana v ostalih delih sveta. Tako jo v ZDA, Kanadi in Evropi poznamo šele od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Še vedno pa so največje pridelovalke kvinoje države, od koder izvira – Peru, Bolivija, Ekvador in Čile.


