SuperMAMI na vrtu: REGRAT (Taraxacum officinale)
Le kdo ga ne pozna – regrata, ki s svojimi pritličnimi listi že zgodaj spomladi začne tvoriti lepe listne rožice oz. rozete. A čeprav nas verjetno bolj ali manj spremlja že celo življenje, se mogoče premalo zavedamo pomena, ki ga lahko ima za naše zdravje, in mogoče se vse prevečkrat zgodi, da kot še za marsikaj drugega tudi za nabiranje regrata v hitrem tempu današnjega načina življenja zmanjka časa, za nakup pa denarja. No, k sreči nam ga narava vedno znova nesebično in radodarno ponudi, zato letos nikar ne oklevajte z nabiranjem in uživanjem te čudovite in nadvse zdravilne rastline.
Navadnemu regratu (lat. Taraxacum officinale) se v angleščini reče dandelion – beseda pa izhaja iz francoskega izraza dent-de-lion in pomeni levji zob, kar se seveda nanaša na regratove nazobčane liste. Pri nas ga najbolj množično nabiramo marca in aprila. Ko nato začne cveteti in listi postanejo bolj grenki, je dobro vedeti, da so užitni in v prehrani uporabni tudi cvetni koški z rumenimi cvetovi in da so listi užitni še tudi ob cvetenju ter po njem, če vam le niso pregrenki.
Pri regratu je torej uporabna cela rastlina, vendar pa se nadzemni del in korenina v glavnem nabirata pred cvetenjem, cvetni koški pa seveda v času cvetenja. Raste po travnikih, pašnikih, ob poteh, ob ograjah, na zelenicah, na zapuščenih vrtovih in na njivah. Idealno bi bilo, da bi ga nabirali daleč stran od prometnic in najmanj tri tedne po zadnjem gnojenju z umetnimi gnojili. Ker zna biti to včasih težko, ga vsekakor dobro sperite in umijte, vendar pa ga v vodi ne namakajte, ker se bo tako kar nekaj vitaminov in mineralov izgubilo.
Vsi deli regrata vsebujejo mlečni sok, ki je najbolj zdravilen del rastline. Zdravilnih učinkov regrata pa je res veliko. Naj izpostavim nekaj najbolj znanih:
– močno (o)krepi organizem;
– spodbuja prebavo in presnovo;
– spodbuja delovanje jeter, ledvic in drugih žlez;
– razstruplja kri, zaradi česar se ga uporablja pri protinu, revmatizmu, škrofulozi, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, starostnih pojavih, neješčnosti itd.
Regrat namreč vsebuje zelo veliko železa, kalcija, vitamina A in C (vseh štirih več kot npr. špinača). 100 gramov surovega regrata naj bi tako predstavljalo kar 20 odstotkov dnevnih potreb po vitaminu A, 58 odstotkov po vitaminu C, 19 odstotkov po kalciju in 17 odstotkov po železu (dnevne potrebe so osnovane na predvidenem dnevnem zaužitju 2000 kalorij). Poleg beta karotena in omenjenih mineralov pa regrat vsebuje še nekatere karotenoide, flavonoide, grenčine, vitamine, rudnine in druge snovi.
Pri regratu je uporabna cela rastlina, vendar pa se nadzemni del in korenina v glavnem nabirata pred cvetenjem, cvetni koški pa seveda v času cvetenja.
Upam, da vas je vse omenjeno prepričalo, da regrat na vsak način obilno vključite v svoje pomladanske jedilnike. Načinov, kako ga pripraviti, je res mnogo. Najbolj znana in pogosta je seveda priprava regrata v solati, pri čemer tej solati seveda lahko dodajate poljubne sestavine. Regrat lahko tudi sočite in/ali iz njega delate različne smoothije. Ker vam bodo sokovi in/ali smoothiji samo iz regrata verjetno (pre)grenki, jih lahko kombinirate s kakšnim sladkim sadjem ali zelenjavo (pomarančami, banano, korenjem). Regrat lahko tudi posušite in ga shranite za čaj ali pa ga svežega nasekljate, namočite za nekaj ur, precedite in dobite zdrav hladen regratov napitek. Vsekakor ga je najbolje zaužiti presnega, ker bodo le tako v polnosti prišle do izraza vse njegove zdravilne lastnosti.
Ob tem naj omenim še nekaj, kar pri uživanju hrane na splošno premalo upoštevamo in je tudi pogosta napaka pri uživanju regrata. In sicer, da ga premalo prežvečimo, preden ga pogoltnemo. V slini so namreč encimi, ki pomenijo začetek prebavno-presnovnega procesa, in zelo pomembno je, da jim omogočimo opravljati njihovo nalogo. In to je treba upoštevati tudi pri morebitnem pitju smoothijev, kjer nas še bolj mika, da bi jih pili kar kot vodo ali sok, vendar s tem preskočimo ta prvi korak. Če regrat jeste, ga torej dobro prežvečite (tako se vam tudi ne bo zatikal v grlu), če pa ga pijete, pa ga še malo »žvrkljajte« po ustih in tako poskrbite za njegovo čim bolj optimalno prebavo in presnovo ter čim boljši izkoristek njegovih hranljivih snovi.
Pa dober tek!
Napisal: Janez Dolinšek
www.PresniSvet.net
Uredila: PV
Članek je bil objavljen v reviji SuperMAMI, april 2008.
———————————————————————————-
Janez Dolinšek
Sem optimist, pacifist in realističen idealist, ki še vedno verjamem v možnost spreminjanja in izboljšanja tega sveta, k čemur želim prispevati po svojih najboljših močeh. Trudim se živeti in prehranjevati čim bolj zdravo, naravno in sočutno. Ni me strah niti sram pokazati svojih čustev in z vsakim dnem bolj se želim zavedati, da sem najprej duhovno, šele nato materialno bitje. Verjamem v iskrenost, resnico, prijaznost in predvsem v ljubezen kot gonilno silo na edinstveni poti mojega življenja.
Podobni članki:
Sodelujte v reviji superMAMI!
Praznovanje 60 letnice Živalskega vrta Ljubljana
Vabilo na predavanje mag. ROMANA VODEBA
