Družabne igre za odrasle
Včasih so bile družabne igre nekaj, kar se je povezovalo predvsem s kartanjem. Po vsej Evropi in ZDA je bila navada, da so se moški srečevali v klubih, kjer so igrali poker – in pri tem ni šlo zgolj za vznemirjenje ob tveganju denarja, temveč veliko bolj za sklepanje poznanstev in izmenjavo mnenj, pogosto pa tudi za ustvarjanje novih poslovnih priložnosti. Medtem, ko so moški igrali poker, pa so fine ženske igrale bridž. Pogosteje kot v podeželskih klubih za bogate so ga sicer igrale doma in denar pri igri ni imel vedno vloge (oziroma so igrale v primerjavi z moškimi za zanemarljive, simbolične zneske). Pomembnejša je bila izmenjava mnenj o gospodinjstvu ter predvsem premlevanje družabnega življenja – kdo se je s kom zaročil, kdo je na zabavi nosil neprimerno obleko, koga povabiti v knjižni klub … Danes so družabne igre (www.chebeltza.com) za odrasle nekoliko drugačne. Medtem, ko v nekaterih delih sveta (na primer ZDA) poker še vedno velja za družabno igro, saj se ob njej srečujejo prijatelji, klepetajo in igrajo za simbolične vsote, je sicer poker že davno izgubil oznako družabne igre. Gre predvsem za igro za denar, ki je marsikomu postala način življenja, sredstvo zaslužka, in nemalokrat tudi razlog za težave in bankrot. Tudi ženske pa nič več ne igrajo bridža. Druženje ter izmenjava mnenj in ustvarjanje poznanstev potekajo na toliko drugih načinov, da srečevanje ob kartah ni več potrebno. Tisto, čemur pravimo družabne igre danes, so prav zares igre, ki so namenjene druženju – ob njih se s prijatelji zamotimo ob dolgih zimskih večerih ali poletnem letovanju na morju. Namen pa ni sklepanje poslov ali premlevanje družabne scene. Predvsem gre za to, da igre omogočajo zabavo – smeh, ki sprošča. In kakšne družabne igre imamo odrasli najrajši? Zagotovo marsikdo še vedno z veseljem igra karte, pri čemer pri nas prednjačita igri tarok in remi. Precej blizu pa so tudi namizne igre oziroma igre na plošči, ki jih lahko razdelimo v več skupin. Nekatere so zastavljene tako, da je njihov namen bolj smeh kot tekmovalnost. Nekatere so povsem nezahtevne, druge preverjajo naše znanje ali iznajdljivost, tretje zahtevajo specifične spretnosti (na primer risanje), potem so tu še strateške igre, pivske igre … Zagotovo je pri nakupovanju družabnih iger v trgovini precej težko ugotoviti, katera igra je najbolj zanimiva in katero bomo najbolj z veseljem igrali. Pisane škatle so vedno zelo vabeče, a kaj, ko včasih tudi branje opisa iger ni dovolj, da bi ugotovili, ali bo igra dovolj zabavna. Takrat je dobro, da za mnenje povprašamo prodajalca, preverimo priznanja in medalje, ki jih je prejela posamezna igra, vedno pa so dobra referenca tudi prijatelji – če je nekaj igra všeč njim, bo verjetno tudi vam.
