depresija

Pogosta mentalna motnja, ki je lahko zelo nevarna

Dandanes je življenje veliko bolj težavno, kot je bilo včasih. Res je, da živimo v blaginji, če se primerjamo z našimi predniki. Vendar ima to tudi svojo ceno. Veliko ljudi je zelo zaposlenih, ima zelo malo časa in ogromno številnih obveznosti. Poleg tega pa se nam v življenju pripetijo tudi različni dogodki, kot je zamenjava službe, smrt v družini, izguba partnerja in še mnogo več. Nezmožnost soočanja z izzivi, življenjskimi preizkušnjami in tragedijami pa lahko vodi do depresije, ki je zelo resno čustveno stanje. Sčasoma prične vplivati na naše počutje in tudi zmožnosti opravljanja osnovnih dejavnosti ter aktivnosti.

Depresija je lahko popolnoma normalno čustveno stanje

Vsak posameznik se na svoj način sooča z življenjskimi izzivi. Lahko pa se zgodi, da postanemo preobremenjeni z določenimi elementi v svojem življenju. Tako se počutimo, da ne zmoremo več oziroma ne vemo, kaj nam je storiti. Ob velikih življenjskih spremembah, kot je smrt ljubljene osebe, nepričakovana selitev, hitra zamenjava službe in podobno, je normalno, da čutimo depresijo do določene mere. To je naravni proces žalovanja, ki lahko traja od nekaj dni do nekaj tednov. Če pa so simptomi depresije prisotni dalj časa, pa lahko nakazuje, da ima trpeč posameznik resne težave. 

Nezmožnost soočanja z izzivi, življenjskimi preizkušnjami in tragedijami pa lahko vodi v depresijo, ki je zelo resno čustveno stanje.

Moramo se zavedati, da je žalovanje normalen čustveni odziv na določeno ali določene situacije. Pomaga se nam privaditi na novo realnost in najti moč pri premagovanju ovir. Ko pa smo depresivni, pa ne najdemo poti oziroma rešitve iz težav. To pa se kaže v izogibanju socialnih stikov, nezanimanju za stvari, ki so nas včasih veselile ter izgubi veselja do življenja.

Psihoterapija igra ključno vlogo pri razumevanju osebnih težav posameznika

Zdravljenje mentalnih težav je bilo zelo dolgo časa pravi tabu v zahodnem svetu. Šele v zadnjih stotih letih postaja psihologija vedno bolj priznana veda, saj pomaga na milijone ljudem z različnimi težavami po vsem svetu. 

Mnogo ljudi še dandanes na psihoterapijo gleda z določeno mero nezaupljivosti. Dejansko pa je to najboljši način za zdravljenje čustvenih in mentalnih težav oziroma bolezni. Ker pomaga trpečemu posamezniku osvestiti razloge za njeno ali njegovo trpljenje, je zelo učinkovita pri lajšanju in odpravljanju raznovrstnega trpljenja.

Potek psihoterapije je skoraj vedno brez zdravil. Uporaba zdravil je prisotna samo v primerih, ko trpeča oseba potrebuje pomoč pri sprostitvi ali raznih kognitivnih funkcijah.

Psihoterapevt se poglobljeno pogovarja s svojimi pacienti

Soočenje s težavami, ki nam povzročajo trpljenje, slabo voljo in druge ovire v življenju je težko prepoznati in rešiti. Pri tem nam lahko pomaga psihoterapevt, ki je izkušen strokovnjak na svojem področju. Za najvišjo učinkovitost terapije je zelo pomembno zaupanje med psihoterapevtom in njegovim pacientom. Sama terapija pa poteka preko pogovora. 

Pri težavah, ki povzročajo trpljenje, slabo voljo in druge ovire v življenju nam lahko pomaga psihoterapevt.

Psihoterapija temelji na zdravljenju preko pogovora. Pri tem se posameznik začne zavedati razlogov, ki mu povzročajo trpljenje. Tako mu terapevt pomaga razviti nova orodja s katerimi se lahko sooči s svojimi težavami v osebnem ali poslovnem življenju.

Katero vlogo ima pri vsem tem stres?

Vsak izmed nas od časa do časa občuti določen pritisk oziroma obremenjenost, zaradi različnih dogodkov v življenju. Pravimo mu tudi stres, ki je naravni obrambni mehanizem telesa in je sam po sebi pozitivni odziv na določeno situacijo. Pomaga nam, da se pripravimo na boj ali beg – odvisno od situacije v kateri smo se znašli. 

Stres je naravni obrambni mehanizem telesa in je sam po sebi pozitivni odziv na določeno situacijo. Velika preobremenjenost in stres lahko privede do depresije.

V raznih izzivalnih ali obremenjujočih situacijah je stres ključnega pomena, saj nas opogumi, da se z določenim problemom soočimo in ga premagamo. Težava nastane takrat, ko je stres prisoten neprestano ali preveč pogosto. Takrat izgubi svojo moč oziroma namen in postane za nas breme. Onemogoča nam normalno razmišljanje in soočenje s težavami. Lahko ga spremlja tudi anksioznost ter druga negativne mentalna in čustvena stenja ter bolezni.

Kateri so simptomi depresije?

Simptomi različnih mentalnih bolezni so si lahko zelo podobni. To pa zato, ker je človeški um izredno zapleten stroj z mnogimi mehanizmi, ki jih je znanost šele dodobra začela spoznavati. Simptomi depresije so raztezajo od komaj opaznih do zelo hudih. Nikoli pa ne smemo prehitro sklepati, da je nekdo depresiven, saj kot prej povedano, je to del naravnega procesa žalovanja. Pomembno pa je, da nikoli ne ignoriramo, če opazimo pri sebi ali komu drugemu sledeče simptome:

  • Prekomerna žalost, občutek brezupnosti, hitra razdražljivost
  • Izguba zanimanja za aktivnosti, hobije in druge dejavnosti, ki so nam dajale smisel
  • Slabo ali prekomerno spanje
  • Anksioznost in nezmožnost opravljanja vsakodnevnih dolžnosti
  • Pogoste misli na samomor, samomorilske misli, poskusi samomora
  • Nerazložljiva bolečina po enem ali več delih telesa
  • Prekomerno ali nezadostno uživanje hrane, alkohola ali drugega živila, substanc in podobno
  • Počasno gibanje, razmišljanje in občutki krivde
  • Hiter pojav stresa 

Kako se simptomi depresije kažejo pri otrocih in mladoletnikih?

Mlajši otroci in mladoletniki pogosto kažejo žalost in negativne občutke, saj se šele privajajo na različne življenjske izzive. Težava pa nastane takrat, ko so dalj časa žalostni, se preveč držijo staršev ali sorodnikov, jih neprestano skrbi za prihodnost in podobno. To se lahko tudi kaže v tem, da ne želijo hoditi več v šolo ali opravljati drugih dolžnosti.

Tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri otroku lahko zmanjšamo

Bolj ekstremni primeri depresije pa se pokažejo v občutkih ničvrednosti, prekomerne jeze, slabega uspeha v šoli, visoke občutljivosti, uporabe drog, prekomernega spanja, samopoškodovanja in izogibanja socialnih stikov.

Pomembno je, da čim prej obiščemo osebnega zdravnika ali psihoterapevta, saj bomo tako najhitreje lahko pomagali sebi, prijateljem ali družinskim članom.

Članki iz iste kategorije: