Boste v tem letu zibali? Potem ste gotovo že polni navdušenja nad tem, da boste lahko kmalu pričeli kupovati otroško opremo in prva majhna oblačilca, ki se zdijo tako zeljo ljubka. Vendar pa, pozor: veste, koliko vas bo vse to stalo? Tisto, nad čemer so neizkušeni bodoči starši najpogosteje presenečeni, so prav gotovo cene otroških vozičkov. Ko se je noseča prijateljica pred nekaj meseci prvič razgledala v trgovini z otroško opremo, mi je nato na kavi rekla: »Ti praviš, da veliko stanejo učbeniki in šolske potrebščine? Ko bi videla, koliko stanejo šele vozički!« Ja, res je – glede na to, da imam dva otroka, mi je to precej znano. Tudi pred osmimi leti, ko sem dobila prvega, so bili otroški vozički (http://otroskivozicki.wordpress.com/2013/11/29/cene-otroskih-vozickov/) dragi kot žafran. S prijateljico sva nato ugibali, zakaj imajo vozički tako visoke cene.
So zlati? Ne, pravzaprav gre zgolj za ogrodje iz aluminija, plastičen stol in nekaj blaga. No, in se je hudovala, da gre pravzaprav za krajo, da veliki proizvajalci služijo na račun čustveno razneženih nosečnic, ki si ne morejo pomagati, da želijo za svojega dojenčka čudovit voziček, pa čeprav bodo zanj odštele svoje zadnje prihranke. Morala sem se nasmejati, kajti cene otroških vozičkov so zagotovo visoke, a nikjer ne piše, da je treba izbrati voziček po zadnji modi ter z vsemi dodatki. Tudi povsem preprosti so v redu, da o rabljenih, ki jih kupiš na »bolhi«, sploh ne govorim.
No, prijateljici sem rekla, naj svoje prihranke kar pusti v nogavici, kajti sama imam še vedno doma voziček od svojih otrok. Od njega se nisem mogla nikoli ločiti, saj sem imela precej dolgo željo, da bi se odločili še za tretjega otroka, a zdaj vendarle vem, da bomo ostali pri dveh. Če hoče, ji ga z veseljem podarim. Sprva se je razveselila, nato pa je seveda sledil kup vprašanj, saj se takrat, ko sem sama »vozičkala«, še nisva poznali in ga zato ni nikoli videla. Je voziček lep? Je lepo ohranjen?
Kako težek je? Koliko koles ima? Kakšne barve je? Rekla sem ji, naj pride, in si ga ogleda. In če ji bo všeč, ji ga podarim – lahko ga takoj odpelje. Rečeno, storjeno. Že naslednji dan je bila pri meni. In si ga je ogledovala, in v njem po dvorišču vozila svojo torbico. In ker je bil sive barve, me je spraševala, če lahko nanj namesti kakšne rdeče pentlje ali podobno. »Seveda, delaj kar hočeš – saj bo tvoj,« sem ji rekla. No, ampak ga ni odpeljala, ker ni šel v njen mali avto.
»Tudi nov avto boš potrebovala,« sem ji rekla v šali. Kakšna dva tedna kasneje, se je prijateljica vseeno odločila, da ne bo vzela mojega vozička. Raje bo kupila drugega, ki ji je bolj všeč – torej cene otroških vozičkov očitno niso tako grozne, kot so se ji zdele najprej. No, ja, si je pa res tudi nov avto že naročila, torej sploh ne more biti hudo.
