Nasvete za hujšanje delimo tudi z vami …

☺ Kaj je bolj zdravo: maslo ali margarina?
 Splošno znano je, da so maščobe škodljive, zato se jih izogibamo že na daleč. Takoj pa spremenimo svoje mnenje o škodljivosti maščob, ko vidimo novo reklamo za margarino, kjer nam obljubljajo, da z njeno uporabo celo shujšamo. Kadar si zaželimo, da bi na kruh pod marmelado namazali tudi nekaj »maščob«, se raje odločimo za maslo kot za margarino. Margarino pridobivajo s postopkom hidrogenacije maščob. To je postopek, s katerim nenasičene maščobne kisline olj nasitijo, zato da spremenijo agregatno stanje olj iz tekočega v trdno. Pri tem pa se nekatere nasičene maščobne kisline spremenijo v trans obliko, in te so tiste, ki so za nas škodljive.

☺ Ali kruh res redi?
Danes veliko ljudi kruh popolnoma izloči iz prehrane, ker so mnenja, da ta redi. Kruh je še vedno eno osnovnih živil, s katerim naj bi pokrivali dobršen delež potreb po energiji. Uvrščamo ga v najširši del prehranske piramide, kjer se nahajajo tudi žita, kaše, riž in testenine. S polnovrednim kruhom lahko pokrijemo določen del dnevnih potreb po ogljikovih hidratih, vlakninah in mineralih. Dobra lastnost kruha je tudi ta, da nas prijetno nasiti, da je okusen in praktičen za uporabo. Najboljši kruh je seveda narejen iz polnovredne moke. Le takšen lahko najde svoje mesto v zdravi prehrani, belega pa je treba izločiti. Kruh naj bi uživali za zajtrk in dopoldne, zvečer pa se mu raje odpovejmo.

☺ Ali je pri zdravem prehranjevanju dovoljena pica?
Kadar si zaželimo pice, ni nujno, da se s tem tudi pregrešimo. Navadno je pica narejena iz bele moke, v testo pa je pri njegovi pripravi dodana kar precejšnja količina maščob. Njena površina je obložena z veliko količino kečapa, drugorazredne šunke in mastnega sira, le sem pa tja se pojavi kakšna gobica, pa še ta je iz slanice, ne sveža. Taka pica je vir praznih ogljikovih hidratov z visokim glikemičnim indeksom in nasičenih nekakovostnih maščob. Lahko pa pico naredimo na veliko bolj »zdrav« način. Pri pripravi testa uporabimo polnovredno moko (npr. pirino) in dodamo le malo olja. Površino obložimo s pravimi pelati, pusto šunko in veliko sveže zelenjave. Namesto mastnega sira dodamo mocarelo z manj maščob.

☺ Zakaj sadja ni najbolj priporočljivo uživati pred nočnim počitkom?
Po priporočilih naj bi sadja in zelenjave pojedli vsaj 400 gramov na dan, v več obrokih. Najbolj priporočljivo je sadje uživati kot samostojen obrok, ker gre hitro skozi prebavila, sicer lahko povzroča napihovanje in vetrove. Sadje je sorazmerno velik in hiter vir energije, zato se ga v večernih obrokih raje izogibajmo. To velja še posebno takrat, kadar zvečer nismo preveč aktivni. V 100 gramih sadja je lahko od 5 do 12 gramov sladkorja v obliki fruktoze in glukoze. Uživanje sadja sproži izločanje hormona inzulina, ki »odvaža« sladkor iz krvi v mišične celice. Kadar pa je sladkorja preveč in so celice že »polne«, se ta nalaga v maščobne celice, kjer nastaja maščoba. Zaradi pospešenega izločanja inzulina pa smo po takem večernem obroku ponavadi še bolj lačni.

☺ Ali je jogurt vir beljakovin ali vir ogljikovih hidratov?
Če pogledamo sestavo navadnega polnomastnega jogurta, ugotovimo, da ta v 100 gramih vsebuje približno 3,8 grama beljakovin, 4,5 grama ogljikovih hidratov in 3,1 grama maščob. Če močno zaokrožimo, lahko rečemo, da vsebuje približno tretjinske deleže osnovnih hranilnih snovi. Takšen jogurt bi nekako še lahko uvrstili med beljakovinska živila. Če pa se lotimo sestave sadnega jogurta, kaj hitro ugotovimo, da se mu močno poveča vsebnost sladkorjev. Teh je v nekaterih sadnih jogurtih tudi do 15 gramov na 100 gramov izdelka. Takšnega jogurta ne moremo opredeliti kot beljakovinskega živila, saj ima kar štirikrat več sladkorjev kot beljakovin. Pomembno je, da med sadnim in navadnim jogurtom izbiramo glede na to, kakšne aktivnosti nas čakajo in v katerem delu dneva ga bomo uživali. Za večerni obrok in takrat ko smo manj aktivni, je bolje izbrati navadni jogurt ali celo pusto skuto, dopoldne in takrat ko smo bolj aktivni, pa si privoščimo sadni jogurt.

Nasvete pripravlja Marjana Kopač, univ. dipl. inž. živ. tehnol., svetovalka in terapevtka v studiu za zdravo življenje Aktivita

Podobni članki:
Sodelujte v reviji superMAMI!
Praznovanje 60 letnice Živalskega vrta Ljubljana
Vabilo na predavanje mag. ROMANA VODEBA
 

Članki iz iste kategorije:

• Nalaganje maščob v telesu
• Športna prehrana
• Nega kože po sončenju – po poletju
• Najbolj očitni in najmanj očitni znaki nosečnosti za vsako bodočo mamico
• Revija